»Priredba Ajshilovega Vklenjenega Prometeja želi biti meditacija o usodi intelektualcev v 21. stoletju.«

»Vid se ne sprehaja le po mestu, temveč tudi po lastni notranjosti, notranjosti, kjer čas teče drugače, kjer so ulice, ki jih pozna ali jih je nekoč poznal, tuje, neprepoznavne, saj je mesto navsezadnje vedno tudi prostor individualne percepcije in pomena, ki ga gradimo v odnosu posameznik-družba-čas.«

»Uprizoritev Prometej: ena lepa apokalipsa lahko beremo kot zgodbo o poslednjem dnevu v življenju izgubljenega narcisoidnega mladega človeka, ki se (mogoče povsem slučajno) vrača v mesto, v katerem je odrasel.«

»Slaba družba je vsekakor odsev mojega doživljanja tega trenutka, ki se zdi neskončen.«

»Vemo, da čutimo, preden vemo, kaj čutimo. Predamo se mreži občutkov, ki se plete med nami in vami, uklonimo se pred skušnjavo misliti, da vemo, kaj počnemo.«

»Živeti v strahu je tudi temeljni način prebivanja v stvarnosti.«

»Vse nas povezuje ena in ista sila; v vseh nas biva neskončna milost. Neskončna ljubezen.«

»Verjemite mi, ni tako grozno, kot se velikokrat poroča v medijih.«

»Kar morda deluje veliko, a v resnici ni.«